POT PO MEDOVITIH DREVESIH MARIBORA

Nedelja, 22. 3. 2026, ob 12.00 

Zelene javne površine v Mestni občini Maribor so polne medovitih rastlin. Med njimi zasedajo posebno mesto medovita drevesa. Ta čebelam in ostalim opraševalcem ponujajo nektar ali medičino, pelod ali cvetni prah ter mano ali medeno roso.

Med medovitimi drevesnimi vrstami je tudi vrba (Salix). Vrba zacveti v spomladanskem času in med prvimi ponuja ‘nabiralkam’ pašo. Na svetu je znanih več kot 400 vrst vrb in veliko njenih kultivarjev. V Sloveniji so najbolj pogoste vrbe: bela vrba (Salix alba), krhka vrba (Salix fragilis), vrba žalujka (Salix babylonica), iva (Salix caprea) idr.

Na enem hektarju vrb lahko pridne nabiralke do 150 kilogramov medu. Slovenska avtohtona čebela, kranjska sivka (Apis mellifera carnica), velja na globalni ravni za najbolj marljivo medonosno čebelo. Ob lepem vremenu se lahko v krošnji vrbe zbere na tisoče čebel nabiralk, ki z nabranim odletijo v panj in ga tam predajo panjskim čebelam delavkam.

Pridite in spoznali boste drevesa v povsem novi luči!

Sprehajalec: Borut Ambrožič

Trajanje: 1,5 ure

PO SLEDEH BOBRA NA MARIBORSKEM OTOKU 

Nedelja, 22. 3. 2026, ob 10.00 

V zadnjih letih je prisotnost bobra na območju Maribora vse bolj izrazita, tudi na Mariborskem otoku, kjer njegova aktivnost vzbuja zanimanje, pa tudi vprašanja in pomisleke javnosti. Na tem tematskem sprehodu po Mariborskem otoku bomo prepoznavali znake njegove prisotnosti, predstavili njegovo ekologijo ter vlogo v vodnih in obvodnih ekosistemih. Posebno pozornost bomo namenili vplivom na obrežno vegetacijo ter vprašanju sobivanja z ljudmi v prostoru, ki je hkrati naravni habitat in priljubljeno rekreacijsko območje. Sprehod je namenjen vsem, ki želijo prepoznavati znake prisotnosti bobra in bolje razumeti njegovo ekološko vlogo ter pomen v urbanih obvodnih ekosistemih.

Sprehajalka: Martina Vida (Zavod Zemljan)

Trajanje: 1,5 ure

Sprehajanje misli: AMED – Zgodbe mesta in moč dinastij

Sobota, 21. 3. 2026, ob 18.00, Vetrinjski dvor (dvorana v Vetrinjc BarCoda)

Dan po našem popotovanju po Cipru vas vabimo še na izjemno predavanje o bogati kulturni dediščini Kurdistana! Odkrijte, kako je arhitektura oblikovala mesta in skupnosti.
Gostili bomo Ronahi Gökdemir Bozkaya iz Diyarbakırja (Amed), priznano strokovnjakinjo za nepremično kulturno dediščino. Ronahi, ki se aktivno posveča prenašanju znanja na otroke in mladostnike, nas bo popeljala v preteklost.
Predstavila bo vpliv dinastije Marwānid na razvoj arhitekturnega programa v njihovi prestolnici, Mayyāfāriqīn (današnji Silvan in Amed, jugovzhodna Turčija). Spoznali bomo, kako je ta kurdska vladavina v poznem 10. in začetku 11. stoletja zaznamovala Zgornjo Mezopotamijo in oblikovala mesta.

Predavanje bo potekalo v angleščini.

– – –

The day after our trip to Cyprus, we invite you to an exceptional lecture on the rich cultural heritage of Kurdistan! Discover how architecture shaped cities and communities.
We will host Ronahi Gökdemir Bozkaya from Diyarbakır (Amed), a renowned expert on immovable cultural heritage. Ronahi, who is actively dedicated to passing on knowledge to children and young people, will take us back in time.
She will present the influence of the Marwānid dynasty on the development of the architectural program in their capital, Mayyāfāriqīn (present-day Silvan and Amed, southeastern Turkey). We will learn how this Kurdish rule in the late 10th and early 11th centuries marked Upper Mesopotamia and shaped cities.

The lecture will be held in English.

DVORIŠČENJE z Jernejo Ferlež

Sobota, 21. 3. 2026, ob 16.30 

Vsi poznamo pročelja hiš, ob katerih se gibljemo. Toda – ali ste kdaj pomislili, kaj se dogaja za pročelji – v zgradbah, na dvoriščih? Veste, da nekatere parcele, ki jih z ulice niti ne vidimo, segajo daleč v notranjost karejev?
Pridružite se nam na sprehodu z dr. Jernejo Ferlež, odkrivali bomo, kako so dvorišča nastala, kako so se spreminjala in kaj se je na njih dogajalo.

Dvorišča, včasih živahna središča skupnostnega življenja, kjer sta se na različne načine prepletala delo in prosti čas, so zanimiv, a pogosto spregledan del naše nepremične dediščine. Spoznali bomo prostore, opravke, in pomene dvorišč v tkivu mesta ter prisluhnili zabavnim dvoriščnim prigodam, ki so se ohranile v spominih ljudi ali v arhivskih dokumentih.

Sprehajalka: Jerneja Ferlež

Trajanje: 1,5 ure

VILINSKA DREVESA V MARIBORSKEM MESTNEM PARKU

Sobota, 21. 3. 2026, ob 16.00 

Vilinsko oko je naravni pojav, ki ga srečamo, ko se veje dreves prepletajo in zrastejo skupaj tako, da vmes nastane odprtina – nekakšno naravno okno, pogosto krožne ali ovalne oblike. Po ljudskem izročilu naj bi tam imele dostop do našega sveta vile. Veljalo je, da so takšna mesta energetsko močna. Prinašajo zaščito, notranji mir in zdravilno energijo. Lahko se ustavimo ob njem in si nekaj zaželimo, saj naj bi bila mesta z močnejšo povezavo z naravnimi silami bolj naklonjena uresničitvi čistih namenov.

Drevesa nas učijo, da pogledamo svet z drugačnimi očmi. Sprehodili se bomo po parku in na mednarodni dan gozdov skupaj obiskali nekaj dreves z vilinskimi očmi.

Sprehajalka: Duška Đurić

Trajanje: 1 ura