Mladi festival sprehodov 2026 – Poziv za prijavo tematskih sprehodov

Mladi festival sprehodov 2026 – Poziv za prijavo tematskih sprehodov

Jun 1, 2026 | Aktualno, Sporočila za javnost

Poziv za prijavo tematskih sprehodov na Mladi festival sprehodov 2026

Čeprav se poletje še ni niti prav pričelo, pa mi že razmišljamo o jeseni in o Mladem festivalu sprehodov.

Namenjen je šolam in njihovim sprehodom, da spoznamo naše mesto skozi njihove oči, zato že zdaj pozivamo vse mentorice, mentorje, učenke, učence, dijakinje, dijake, študentke in študente, ki bi želeli predstavili svoj sprehod po mestu, da se prijavite na Mladi festival sprehodov, ki bo potekal od 1. do 3. oktobra 2026.

Rok za prijavo je 6. september 2026 in sicer na elektronski naslov info@rajzefiber.si. 

Vse kar potrebujemo od vas je:
↠ Ime sprehoda.
↠ Kratek opis sprehoda (do 800 znakov s presledki) v slovenskem jeziku.
↠ Fotografijo, ki po vašem mnenju najboljše predstavi sprehod (Fotografija naj bo v ležečem
formatu z resolucijo vsaj 72 dpi.).
↠ Okvirni termin z urami, v katerem bi radi izvedli vaš tematski sprehod.
↠ Vaše kontaktne podatke (ime in priimek, e-mail in telefonsko številko).

Rajzefirbčno čakamo na vaše prijave!

Praktični nasveti:

Teme sprehodov so povsem prepuščene vam – glasba, kultura, umetnost, ulično gledališče, ples, kolesarjenje, rolkanje, moda, miti, legende, pohodništvo, radio, televizija, arhitektura, literatura, film, šola, kulinarika, soba pobega, lov na zaklad,.. Edina omejitev je vaša domišljija!

Sprehode lahko izvedete praktično povsod – v naravi, na ulicah, trgih, v ruralnih krajih, na igriščih, v podhodih, muzejih, gradovih, gledališčih,.. Pomembno je, da poskrbite za varnost vseh udeležencev in obiskovalcev, hkrati pa ustvarite zanimiv in zabaven program.

Za vsa dodatna pojasnila nam lahko pišete na info@rajzefiber.si ali nas pokličete na 059 021519.

Mladi festival sprehodov je del projekta Generacije v gibanju in je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Društvo Hiša! s Festivalom sprehodov izvaja drugačna izobraževanja na prostem v obliki tematskih sprehodov, kjer javno predstavlja ugotovitve, rezultate svojih raziskav iz področja kulturne dediščine (v lokalnem prostoru in širše). Ne izvaja tradicionalnih turističnih vodenj. Sprehajalec oz. sprehajalka je oseba, ki izvaja izobraževalne tematske sprehode na prostem in ni licenciran turistični vodnik/licencirana turistična vodnica. 

Rajzefirbčni sprehodi kot prostor dobrega počutja, povezovanja in mentalne razbremenitve

Rajzefirbčni sprehodi kot prostor dobrega počutja, povezovanja in mentalne razbremenitve

Maj 21, 2026 | Aktualno, Sporočila za javnost

Projekt Generacije v gibanju raziskuje pozitivne učinke tematskih sprehodov na dobro počutje posameznika

V okviru projekta Generacije v gibanju: Festival sprehodov za vitalnost uma in telesa smo si zadali izvesti meritve o pozitivnih učinkih Rajzefirbčnih sprehodov na dobrobit posameznika. V okviru Festivala sprehodov 2026 smo med obiskovalci izvedli kratko anketo o doživljanju tematskih sprehodov ter njihovem vplivu na mentalno in fizično počutje. Rezultati kažejo, da imajo tematski sprehodi pomemben pozitiven učinek na sprostitev, zmanjševanje stresa, občutek povezanosti in splošno zadovoljstvo posameznika.

Sprehod kot oblika sprostitve in odmika od vsakodnevnih skrbi

Rezultati ankete kažejo, da se je velika večina udeležencev med sprehodom počutila sproščeno, prijetno in vključeno. Mnogi so izrazili, da so med sprehodom lažje odmislili skrbi, povezane z delom, študijem, zdravjem ali drugimi obremenitvami vsakdanjega življenja.

Posebej pomemben je podatek, da so udeleženci po zaključku sprehoda pogosto poročali o:

  • večjem občutku spočitosti,
  • zadovoljstvu in živahnosti,
  • večji pripravljenosti za nove aktivnosti,
  • povečani radovednosti,
  • ter pozitivnem razpoloženju.

Takšni odzivi potrjujejo, da imajo tematski sprehodi potencial pomembnega podpornega orodja za krepitev mentalnega zdravja in dobrega počutja.

Pomen hoje, skupnosti in pripovedovanja zgodb

Projekt Generacije v gibanju temelji na razumevanju hoje kot dejavnosti, ki ni zgolj fizična aktivnost, temveč tudi način raziskovanja prostora, povezovanja z ljudmi ter spoznavanja zgodb mesta.

Udeleženci so kot najpogostejše razloge za obisk sprehodov navedli zanimanje za predstavljeno tematiko, željo po druženju, raziskovanje mesta ter željo po vključevanju v skupno dogajanje.

Prvi odzivi prav tako kažejo, da sprehodi pogosto odpirajo prostor za prepoznavanje osebnih povezav z mestom, skupnostjo in lastno življenjsko izkušnjo, kar dodatno krepi občutek pripadnosti ter čustveno povezanost z dediščino in prostorom.

Vsebina sprehodov ocenjena zelo visoko

Vsebino sprehodov so obiskovalci najpogosteje ocenili kot zanimivo, informativno in pomembno, velika večina pa je izrazila tudi željo po ponovni udeležbi na prihodnjih sprehodih.

Pozitivni odzivi potrjujejo pomen kakovostno pripravljenih vsebin, dostopnega javnega prostora in kulturnih programov, ki združujejo gibanje, raziskovanje in druženje.

Kulturna dediščina kot del sodobnega življenjskega sloga

Projekt Generacije v gibanju temelji na prepričanju, da kulturna dediščina ni nekaj oddaljenega ali statičnega, temveč nekaj, kar lahko aktivno živimo, raziskujemo in delimo z drugimi.

Rezultati ankete nakazujejo, da lahko že preprosta skupna izkušnja hoje igra pomembno vlogo pri krepitvi mentalnega zdravja, medgeneracijskega povezovanja ter ustvarjanju bolj vključujočih in povezanih skupnosti.

Rajzefirbčni sprehodi in Festival sprehodov tako povezujeta gibanje, kulturno dediščino, raziskovanje mesta in grajenje skupnosti.

Sodelavci projekta: dr. Katja Košir, dr. Sara Tement, študenti psihologije Filozofske fakultete Maribor Univerze Maribor.

Sofinancer: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

KDO JE BIL NOVINAR, VINDIŠARSKI KRISTUS?

KDO JE BIL NOVINAR, VINDIŠARSKI KRISTUS?

Mar 3, 2026 | Festival sprehodov 2026

KDO JE BIL NOVINAR, VINDIŠARSKI KRISTUS?

Sobota, 28. 3. 2026, ob 16.00 

Kdo je bil torej “vindišarski” oziroma slovenski Kristus, kot so ga imenovali Mariborčani? Kdo je bil visok človek gostih kodrastih las, visokega čela, grškega nosu in zavihanih brk? In ki je bil, kot ga je opisal Josip Vošnjak, prava “moška lepota”. Danes bi bil to lahko opis influencerja, vendar se za temi opisi skriva človek, ki je pred več kakor stoletjem zaznamoval ne le naše mesto, pač pa celotno Slovenijo. 2. aprila 1868 je bil zgodovinski dan, Maribor in Slovenija pa sta poleg šelestečega papirja z novicami dobila prvega poklicnega časnikarja v zgodovini. Pa našega znamenitega meščana sploh poznamo?

Sprehajalec: Rok Kajzer

Trajanje: 1 – 1,5 ure

S PALICO NA ŠPANCIR

S PALICO NA ŠPANCIR

Mar 3, 2026 | Festival sprehodov 2026

S PALICO NA ŠPANCIR

Sobota, 28. 3. 2026, ob 11.00 

Slaba dva milijona let nazaj je človek postal dvonožni hodec. Za to so se morali krepko spremeniti medenica s kolčnimi nastavki, kolenski sklepi, razviti S-krivina hrbtenice in zadnjica.

Ne, to ne bo sprehod navdušenega medicinca ali biologa, ampak sprehod o sprehodih. Res je, da že dva milijona let hodimo, sprehodi pa so se kot običajna oblika preživljanja časa razvili šele sredi 18. stoletja. In da si se takrat lahko sprehajal, ne da bi veljal za pohajača, si moral biti del prav fine gospode.

No, o tem bomo kakšno besedo rekli na sprehodu, ki nas bo vodil po mestnih promenadah.

Sprehajalka: Lavra Munda Slaček

Trajanje: 1,5 ure

BOTANIČNI VRT UNIVERZE V MARIBORU IN ETNOBOTANIKA

BOTANIČNI VRT UNIVERZE V MARIBORU IN ETNOBOTANIKA

Mar 3, 2026 | Festival sprehodov 2026

BOTANIČNI VRT UNIVERZE V MARIBORU IN ETNOBOTANIKA

Sobota, 28. 3. 2026, ob 10.00 

Vabimo vas, da se z nami sprehodite po zbirkah rastlin v botaničnem vrtu, s poudarkom na življenju v preteklosti in vlogi rastlin v ljudskem izročilu.

Del sprehoda bo potekal skozi nekdanje grobišče, kjer so svoje umrle pokopavali prebivalci Poštele. V tistem času, pred približno 3.000 leti, so ljudi pokopavali v žarnih grobovih, obdanih z zemljo – v gomilah. Območje gomil se je raztezalo od Habakuka do Pivole oziroma današnjih Hoč. Ta del botaničnega vrta je danes urejen v arheološki park, skozi katerega poteka arheološka učna pot.

Poleg zgodbe iz preteklosti si bomo podrobneje ogledali tudi cvetočo preprogo tal, ki se v mesecu marcu razprostira po vsej površini botaničnega vrta. Cvetje povezujemo s skorajšnjim velikonočnim praznovanjem, še pred tem pa s cvetno nedeljo. Katere rastline so ljudje povezovali v presmece in kakšna je bila njihova vloga v preteklosti, o tem bo tekla beseda na sprehodu skozi botanični vrt.

Sprehajalka: Jana Voršič

Trajanje: 1 – 1,5 ure