Imate vprašanja? Potrebujete dodatno usmeritev?
Pišite nam na katja@drustvo-hisa.si, pustite svoje kontaktne
podatke in kmalu se vam bo oglasila naša mentorica ali mentor!
“Naj dvorišče ne bo parkirišče” sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor in poteka v organizaciji društva Hiša!. Sponzorira ga Dandelion – Mala vrtna delavnica.
V soboto 1. aprila se je v poznih popoldanskih urah zaključil 6. Festival sprehodov, ki ga organizira Rajzefiber, program Društva Hiša!
V devetih festivalskih dneh se zvrstilo 24 različnih tematskih sprehodov – dva smo morali žal zavoljo bolezni odpovedati – in dve okrogli mizi. Z obiskom smo izjemno zadovoljni, saj je festivalske dogodke obiskalo skoraj 700 obiskovalk in obiskovalcev.
Ob koncu festivala smo tradicionalno podelili tudi festivalske nagrade:
Rajzefirbčni špancirštok za največ obiskanih sprehodov smo letos podelili Tatjani Fuhrmann, ki se je udeležila kar devetih festivalskih sprehodov.
Rajzefirbčni šuh, nagrado za najbolje ocenjen sprehod s strani obiskovalk in obiskovalcev, je prejel sprehod Skrivnosti belega monolita pod Pekrsko gorco. ki ga je izvedel Andrej Geržina.
Rajzefirbčni šniranc,“nagrado” namenjeno, po mnenju obiskoval in obiskovalcev festivala, predelu, ki mestu ni v ponos, pa je že četrto leto zapored “prislužilo” Melje.
Tako, festival je za nami, mi pa se že oziramo proti jesenskemu Mlademu festivalu sprehodov. Na njem bodo svoje sprehode in videnje mesta predstavili mladi. Navsezadnje radi rečemo, da prav na njih stoji svet.
Radi bi se zahvalili vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi festivala, sprehajalkam in sprehajalcem za izjemne sprehode ter seveda vsem obiskovalkam in obiskovalcem. Brez njih bi se po mestu sprehajali sami.
Kako priti do zgodb o mestu, ki so manj znane ali popolnoma neznane širši javnosti? Kdo jih pozna in predvsem kdo jih zna predstaviti drugim – na ulicah in trgih, pod zemljo in nad njo, v zraku, ob reki, na dvoriščih in blokovskih naseljih – tam, kjer so nastale?
Približno tako smo razmišljali, ko se je porodila ideja o festivalu, ki bi ga ustvarjali prebivalci. Mestne zgodbe, ki jih poznajo, bi sami predstavili na sprehodih po mestu in tako se je leta 2018 rodil naš Festival sprehodov. Na socialnih omrežjih smo objavili “odprt poziv” in že prvo leto je bil odziv dovolj dober, da se je teh sprehodov nabralo za štiridnevni program. Teme sprehodov so povsem poljubne, edino kar je, ne smejo biti žaljive in brez sovražne vsebine, pa tudi po zgodovinski plati morajo »piti« vodo, da ne sproduciramo spet kakšne nove urbane legende, ki nikakor ne držijo, a se zasidrajo v zavest ljudi – podobno oni z govorom Adolfa Hitlerja z balkona Rotovža ali skrivnim tunelom s Piramide.
V svojih začetkih smo gledali na festival kot na nekaj, kar bi popestrilo mestno turistično ponudbo, a smo kaj kmalu ugotovili, da je pravzaprav najprej potrebno mesto in njegove zgodbe predstaviti prebivalcem samim. In verjemite, najtežje je karkoli o mestu predstaviti domačinom, saj skoraj vsak zase misli, da če kaj pozna, pa pozna svoje mesto. In Mariborčani pri tem nismo nikakršna izjema, morda smo glede tega celo še nekoliko bolj trmasti, češ »saj pa vendar živim v tem mestu«. Predstaviti Maribor Mariborčanom je izziv.
Že naslednje leto je festival trajal šest dni in tako smo že po dveh letih spoznali, da je želja spoznavati mesto in njegove zgodbe med Mariborčani velika. Kaj kmalu so Festival sprehodov prepoznale tudi uradne institucije s področja zgodovine in kulturne dediščine in po samo petih letih prirejanja Festivala sprehodov lahko s ponosom rečemo, da na njemu aktivno sodelujejo tudi muzeji in galerije, Pokrajinski arhiv, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Lutkovno gledališče, Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Narodni dom, Kulturna četrt Minoriti, Botanični vrt Univerze v Mariboru … Tudi oni so ugotovili, da hranijo na kupe zgodb, ki ne bi bile nikoli predstavljene širši javnosti, pa čeprav bi si to zaslužile, in da je Festival sprehodov prava platforma za to.
Potem pa je prišlo zloglasno leto 2020. Začetek Festivala sprehodov namreč vedno postavimo na konec marca, tako da tudi simbolično predstavlja začetek toplih dni, pomladi, ko se lahko odpravimo na sprehod.
Leta 2020 bi se moral festival začeti 20. marca, trajal pa naj bi celih 11 dni. 12. marca je bila v Sloveniji razglašena epidemija, 16. marca pa popoln “lockdown” in naš pripravljen festival s skoraj petdesetimi različnimi tematskimi sprehodi smo morali odpovedati. Seveda vam je verjetno jasno, da nam je šlo malo na jok, saj je šlo več kot dva meseca dela v nič. Po prvem šoku, brisanju solz, delu od doma, odpiranju vrat hladilnika 5 krat v eni uri in pridobivanju kilogramov s povprečno hitrostjo 3,5 kg/teden, smo se odločili, da pa poskusimo še enkrat in sicer jeseni, konec septembra. Imeli smo srečo in tako je bil (tudi) naš tretji festival vendarle pod streho. In ker se rado zgodi, da slabe stvari prinesejo tudi kakšno dobro, smo ga vključili tudi v program Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD).
Naslednje leto smo vajo ponovili. Oboroženi z izkušnjami iz leta poprej smo festival sicer iz previdnosti premaknili v april, a so nas tudi takrat doletele kovidne omejitve, zato smo tudi ta festival odpovedali, premaknili na jesen in ga spet prijavili v program DEKD.
Spomladi 2022 nam je končno spet uspelo, da smo lahko Festival sprehodov izvedli v njegovem “domačem”, pomladnem terminu. Smo pa uvedli novost. Že od festivala 2019 se namreč nanj prijavlja OŠ Draga Kobala in pod vodstvom učiteljice Marjetke Berlič vsako leto njene učenke in učenci pripravijo kakšen tematski sprehod in ga izvedejo na našem festivalu. In smo (spet) razmišljali. Vedeli smo namreč, da na marsikateri šoli, bodisi v obliki seminarskih ali raziskovalnih nalog v projektu Mladi za napredek Maribora nastajajo izjemni izdelki s področja kulturne dediščine in naš festival bi lahko bil dobra platforma za to, da učenke in učenci v obliki sprehodov te svoje naloge predstavijo tudi širši javnosti. Zato smo na petem Festivalu sprehodov namenili en dan zgolj šolam. Svoje sprehode so prestavile OŠ Draga Kobala, OŠ Janka Padežnika, OŠ Malečnik in Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem.
Vzporedno s tem pa se je odvijala še ena zgodba. Dober mesec prej smo naš festival prijavili tudi na razpis European heritage stories, ki ga vsako leto razpiše Evropski svet – ker smo dve leti sodelovali na DEKD, smo se nanj lahko prijavili in zgodilo se je nadaljevanje tistega dobrega dela, ki nam ga je prinesel kovid. Od 72 prijavljenih projektov iz 27 držav je bil naš festival eden izmed enajstih nagrajenih zgodb – lansko leto so iz Slovenije poleg nas dobili še nagradi Zavod Dobra pot in Rokodelski center DUO Škofja Loka.
Ker je poleg priznanja bila nagrada tudi finančne narave, smo konec septembra zagnali še en festival in sicer mlajšega brata (ali sestro) Festivala sprehodov – Mladi Festival sprehodov, namenjen zgolj šolam in njihovim sprehodom. Za začetek je bil festival tridneven s sedmimi različnimi sprehodi, za letos načrtujemo štiri dni.
Poleg samih sprehodov pa na Festivalu sprehodov ob večerih prirejamo tudi pogovore s strokovnjaki o temah, ki se tičejo kulturnih dediščin mesta in turizma, predvsem kako ti dve, večkrat (neupravičeno) ločeni panogi povezati. Sodelujemo s strokovnjaki UP FTŠ Turistica – fakulteta za turistične študije Univerze na Primorskem, pa z univerzo v portugalskem Aveiru, Festival sprehodov je bil leta 2020 prepoznan kot »primer dobre prakse« s strani priznane evropske mreže za nesnovno dediščino Interpret Europe, glas o nas pa je segel celo do Tokijske univerze na eni in Kanade na drugi strani sveta.
Vsako leto na festivalu podelimo tudi 3 “nagrade”, saj po vsakem sprehodu obiskovalcem razdelimo kratke anketne lističe.
Nagrado Rajzefirbčni šuh dobi sprehod z najvišjo povprečno oceno, ki mu jo namenijo obiskovalci.
Nagrado Rajzefirbčni špancirštok dobi sprehajalec oz. sprehajalka, ki se je udeležil-a največ sprehodov.
Rajzefirbčni šniranc pa simbolično podelimo predelu mesta, ki nam – po mnenju obiskovalcev – ni v ponos.
Letošnji Festival sprehodov bo potekal med 24. marcem in 1. aprilom, zato vas lahko na koncu le še povabimo, da nas obiščete.
Program z opisi dogodkov najdete TUKAJ.
Se vidimo v Mariboru!
21.10. 2022 je Rajzefiber by Hiša!, društvo za ljudi in prostore, predstavil svoj nov projekt: Razglednice – Maribor Lost & Found. Projekt je edinstven preplet razglednic, kot komunikacijskega in likovnega medija, pripovedništva (prenašanje zgodovinskih vsebin) in sodobnih tehnologij skozi digitalizacijo vsebin in prenosom le-teh na Blockchain tehnologijo.
Kdo ali kaj je Rajzefiber?
To ni samo beseda, ki jo uporabljamo za opisovanje potovalne mrzlice. Rajzefiber je programski steber društva Hiša!, ki razvija projekte na presečišču kulture in turizma. Izhajajoč iz prepoznavanja potreb po predstavitvi (ne)snovne dediščine skozi prizmo raznolikih interdisciplinarnih praks, Rajzefiber razvija nove, zabavne in dostopne pristope pri širjenju zavedanja o dediščini in podpira lokalne in mednarodne akterje na področju kreativnega turizma pri uresničevanju svojih idej. Po domače povedano, Rajzefiber ponuja programe, ki so drugačni, posebni, nekonvencionalni – kot odgovor na tradicionalne oblike ponudbe kulture, dediščine in turizma.
Društvo Hiša! za ljudi in prostore že deset let spodbuja in razkriva potenciale mesta skozi kulturne dogodke na dvoriščih mestnega jedra. S postavljanjem umetnosti v javni prostor, ob opolnomočenju meščanov pri soustvarjanju kulturnega utripa mesta Maribor, povezovanja raznolikih strokovnjakov in akterjev na področju kulture ter ustvarjanju kreativnih pristopov, društvo predstavlja ključni člen pri povezovanju turizma, kulture, umetnosti in dediščine.
Projekt: Razglednice – Maribor Lost & Found
Ideja za projekt je prišla, ko so pri Rajzefibru razmišljali, kako povezati kulturno dediščino še nezapisanih zgodb, ki jih vsako leto predstavljajo na Festivalu sprehodov, z najbolj osnovno obliko spominka – razglednico; ter njeno nadgradnjo v digitalno obliko. K sodelovanju so povabili Jako Godejša in Rudija Medveda iz združenja FormZero. Združenje FromZero je konzorcij različnih projektnih partnerjev, ki se osredotoča na oblikovanje potovalnih izkušenj naslednje generacije. Njihov cilj je nagovarjati odgovorne popotnike in hkrati pozitivno vplivati na destinacije in njihove deležnike.
Glavni cilji projekta so bili:
Kot že rečeno, so zgodbe črpali iz vsakoletnega Festivala sprehodov, kjer so predstavljene zgodbe Maribora skozi oči krajanov in katere nikakor ne najdemo na prvih straneh spletnih brskalnikov. Kreativni vodja in ata Festivala je Vid Kmetič. Vid je Mariborčan z dušo in srcem, arhiv na dveh nogah, avtor številnih knjig, glavni storyteller in sprehajalec društva Hiša!, snovalec poljudnih člankov v Večeru, Totem listu, prilogi Štajerc, in kot sam zase pravi, rad “skače iz paštete”. Zato je edino logično in naravno, da je avtor vseh zgodb razglednic prav Vid Kmetič.
Zgodbe, katere so se odločili pretvoriti v razglednice, so:
Zbogom Jurček in ne skrbi
Ni ga Mariborčana in Mariborčanke, ki se ne bi spomnila Jurčka, tistega majhnega možakarja s tranzistorjem na rami. Ali pa Indijanca, ki je po mestu hodil z “indijansko” lasuljo in palico. Ali pa Frančeka, ki je na ulicah mesta podoživljal odlomke filmov iz takratnih kinematografov. Takšnih in podobnih “posebnežev” ima mesto Maribor še veliko in prav o njih, ki so duša in srce vsakega mesta, pripoveduje zgodba Zbogom Jurček in ne skrbi.
Za artistično noto in ilustracijo razglednice je poskrbel Jernej Žumer. Jernej je grafični oblikovalec iz Maribora, ki nas s svojimi ilustracijami nasmeje in hkrati spodbudi k razmišljanju. Prav tako je dobitnik mnogih mednarodnih priznanj, med drugimi so se na 10. Bienalu ilustracije, njegove podobe uvrstile v ožji izbor kot unikaten primer spletne strani.
Ilustrator: Jernej Žumer
Poslednja čuvajka
Antonija Wiess, poslednja požarna čuvajka mesta, katera je med leti 1924 in 1930 Maribor rešila pred vsaj 93 požari. Zgodba pripoveduje o mariborski junakinji, njenem življenju in tegobah, s katerimi se je morala soočati, da so lahko ostali meščani ostali varni in mirni.
Kreator ilustracije je Matic Ačko. Matic Ačko je poklicni grafični in produktni oblikovalec ter fotograf in videograf, ki je s svojim ustvarjanjem poleg grafične industrije aktiven tudi na področju kulture in umetnosti. Prav tako je zelo aktiven na področju slamovske in pisane poezije ter glasbe.
Njegovo razmišljanje o projektu: “ Ker sem sam z eno nogo v literaturi, poeziji in zgodbah, je prav ta resnična zgodba – ki je nisem slišal še nikoli prej – v meni zbudila največje zanimanje in željo po ustvarjanju znotraj projekta. Zdi se mi namreč, da s temi petimi ilustracijami odkrivamo zelo dragocene koščke naše zgodovine in folklore. Kot ustvarjalca me veseli, da je projekt presečišče fizičnih izdelkov (razglednic), ki jih lahko nekdo prime v roke, in virtualnega, ki se lahko v trenutku razširi kamorkoli po svetu. Mislim, da gre za lepo simbolično gesto srečanja starih, nekoliko romantičnih tradicij, s sodobnimi in tehnološko naprednimi koncepti.”
Ilustrator: Matic Ačko
Trafika ljubezni
Ljubezenska zgodb, iz edinega Muzeja za enega v Sloveniji, nas navdihuje z upanjem, da lahko vsak izmed nas najde ljubezen v najbolj nepričakovanih situacijah. Ta majhna trafika, v kateri se je prodajal tobak, časopis in znamke, je najlepši preplet romantičnega in usodnega srečanja s srečnim koncem. Prostor, kjer je mlada Antonija Rybachek kar dvakrat našla ljubezen svojega življenja. Danes lahko tam srečamo Jana, skrbnika in kustosa Trafike in verjeli ali ne, tudi on je tam našel ljubezen svojega življenja.
Razglednico je ilustrirala Samira Kentrić. Samira je diplomirala iz vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V svojem ustvarjanju združuje javno in politično z intimno, pogosto erotično obarvano govorico. S svojim delovanjem je prejela številne pohvale in nagrade, med katerimi gre izpostaviti pohvalo žirije za likovne podobe iz avtorskega grafičnega romana Adna na 13. Slovenskem bienalu ilustracije in najboljšo naslovnico leta, izbrano s strani mednarodnega združenja ustvarjalcev cestnih časopisov. Na vprašanje, zakaj se je odzvala povabilu sodelovanja na projektu, Samira odgovarja: “Očarala me je pripoved o trafiki, mali hiški z veliko ljubezensko zgodbo. Prodaja tobaka je tam iz dima šla v ljubezen in potem je spet ljubezen šla nazaj v dim … Posrečen krogotok življenjskih usod.”
Ilustratorka: Samira Kentrić
Scherbaumova opica
Karl Scherbaum je bil na naših prostorih eden najpomembnejših podjetnikov 19. stoletja. Poleg vseh pekarn, parnih mlinov, električne razsvetljave in stavb, ki jih je dal postaviti Karl Scherbaum, pa se v našem mestu tega cenjenega gospoda še najbolj spominjamo po kletki z opico, ki je stala na dvorišču ene izmed njegovih pekarn. In prav o tej navihani, hudomušni opici, po imenu Marko, pripoveduje zgodba.
Ilustracijko podobo je izdelala Manica K. Musil. Manica je z uspešnimi založniškimi in razstavnimi podvigi pretresla svet slikanic, katere šiva, lepi, kvačka in riše. Slovenija, Brazilija, Kitajska, Turčija, Pakistan – temu pritrjujejo številne nagrade, ki so opazile njen inovativni pristop in uporabo neobičajnih postopkov. Prav v začetku novembra je Manica prejela dve nagradi – Hiii Illustration 2021 Kitajska, pri čemer je bila njena slikanica uvrščena med top štiri v kategoriji Najboljše otroške slikanice 2022.
Na vprašanje, zakaj se je odzvala vabilu na sodelovanje na projektu, odgovarja: “ Z veseljem sem pristopila k projektu, saj so me privlačile predstavljene zgodbe, zgodbe Maribora, katere je spisal Vid Kmetič. Naj bo v Mariboru še več podobnih projektov, naj bo Maribor mesto kulture!”
Ilustratorka: Manica K. Musil
Majestetični let Zeppelina
Kot že samo ime navaja, govori zgodba o zgodovinskem trenutku, natančneje 12. julija 1931, ko je Maribor preletel takrat največji “dirižabl” – LZ 127 Graf Zeppelin. To 236,6 m dolgo zračno plovilo je državno mejo s takratno Kraljevino Jugoslavijo preletelo na Koroškem in nad Dravogradom zavilo nad reko Dravo proti Mariboru. Na tisoče ljudi se je pognalo iz svojih hiš, na okna in na druga mesta z dobrim razgledom, kjer so z navdušenjem mahali in pozdravljali to zračno ladjo.
Zgodbo je ilustriral Marko Horvat. Na vprašanje, od kod črpa ideje za svoje delo in kaj ga je pritegnilo k sodelovanju na projektu, Marko odgovarja: “V svojem delu črpam inspiracijo iz kulturne dediščine, ki jo nato prevedem v jasne grafične podobe. Ustvarjene podobe so preplet simbolov in na videz nezdružljivih elementov, ki tvorijo osnovo za svežo interpretacijo pri gledalcu. Temelj tega projekta so zgodovinske zgodbe avtorja Vida Kmetiča, čigar dela pogosto ilustriram za časopis Večer. Zanimiv izziv projekta je prav gotovo bil format “razglednice”, ki nakazuje evolucijo iz klasičnih tiskanih v večplastne digitalne turistične produkte.”
Ilustrator: Marko Horvat
Kaj pa zdaj, kako do zgodb?
Enostavno! Vsaka razglednica je opremljena s QR kodo, s katero se dostopa do avdio oblike upodobljene zgodbe kar v treh jezikih – slovenskem, nemškem in angleškem.
Zgodbe so brali Ksenija Samarđija Matulj, Aleš Jenuš, Katja Treer in Rok Kajzer.
Ker pa so pri Rajzefibru res “firbčni” in inovativni, so projekt nadgradili oziroma povezali z Blockchain tehnologijo in izdelali razglednice tudi v NFT obliki. S tem so postali prvi v Sloveniji, ki so na tak način povezali kulturno dediščino in nove tehnologije.
Kaj je NFT?
NFT oziroma nezamenljiv žeton (ang. non-fungible token) je izraz, ki se uporablja za opisovanje digitalnih sredstev, katerih lastništvo je zapisano na omrežju veriženja blokov (ang. blockchain). NFT predstavlja novo obdobje interneta, kjer si prvič v zgodovini lahko dejansko lastimo digitalna sredstva. Kaj je lahko predstavljeno kot NFT? Kot NFT lahko predstavimo različne stvari, ki obstajajo v digitalnem svetu. Sem spadajo fotografije, zvočni in tekstovni zapisi, domene ipd. NFT-ji pa so hkrati lahko v digitalnem svetu vezani na stvari, ki obstajajo v fizičnem, kot npr. oblačila, nepremičnine, vstopnice ipd. Moramo vedeti, da se NFT prostor razvija zelo hitro in se vsak dan pojavljajo nove uporabne vrednosti, ki so prepuščene naši kreativi.
“Navajeni smo, da NFT projekti izvajajo intenzivne trženjske dejavnosti z namenom, da bi se čim prej razprodali. S tem projektom želimo NFT predstaviti v drugačni luči, stran od praznega vznemirjanja. NFT razglednic (še) nismo razprodali. Naš namen je navdihniti prihodnje obiskovalce mesta Maribor z doslej še ne-zapisanimi zgodbami in poskusiti na novo predstaviti, kako lahko ta umetniški medij uporabimo za ustvarjanje novih spominov s potovanj” – Rudi Medved in Jaka Godejša, združenje FromZero.
NFT razglednice služijo kot nov način interakcije z obiskanimi kraji in nov način podpore lokalnim skupnostim. Zato so pri Rajzefibru poskusili na novo predstaviti, kako lahko razmišljamo o razglednicah in turističnih spominkih, ter kakšno vlogo pri tem lahko v prihodnosti igrajo sodobne tehnologije.
Več o projektu in NFT-jih najdete na:
Nakup zgodb oziroma razglednic: https://bit.ly/3Tf74Im ali v trgovini: https://bit.ly/3fKJTYc
NFT razglednice si lahko ogledate v virtualni galeriji.
Nakup NFT razglednice lahko opravite tukaj.
Glavni akterji projekta:
