Skupaj z Zavodom MARS in Društvom likovnih pedagogov Pedagoški liki vsako leto koordiniramo praznično okraševanje mesta Maribor, z enotnim ciljem povezovanja šol, družin in posameznikov širše lokalne skupnosti.

Naši glavni cilji projekta so:

• sodelovanje s šolami in izdelava okraskov za različne lokacije v javnem prostoru;
• sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi pri izbiri primernega javnega prostora za okrasitev;
• oblikovanje srečališča ali družabnega prostora za lokalno skupnost z ureditvijo in okrasitvijo prostora;
• organizacija skupnega povezovalnega dogodka, skupnega okraševanja, druženja in prižiga lučk na ravni lokalnih skupnosti in mestnih četrti.

Vabimo vse občanke in občane, da se pridružite akciji in tudi sami izdelate okraske, ki so primerni za zunanji prostor, so vremensko odporni in možni za reciklažo.

V kolikor nimate točne ideje, kaj in kako, lahko na spletni strani Zavod MARS najdete navodila za izdelavo čarobne zvezde iz lesenih palčk.

Naredimo si letošnje praznike čarobne in ustvarjalne, predvsem pa se povežimo kot skupnost in vstopimo v novo leto povezani.

Sofinancerji in partnerji: Mestna občina Maribor, Zavod MARS, Društvo likovnih pedagogov Pedagoški liki.

S programom Živa dvorišča že dolga leta oživljamo mestna dvorišča, saj se zavedamo, da le-ta s svojim edinstvenim karakterjem in velikim deležem v mestni krajini, igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete mesta, gradnji skupnosti in izboljšanju kakovosti bivanja. Ozelenitev dvorišč prispeva k zmanjšanju učinka urbanega toplotnega otoka, ohranjanju biotske raznovrstnosti v mestnem okolju, zmanjševanju hrupa ter pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaženosti zraka, ki ga dihamo v mestih.

In s tem zavedanjem je nastal projekt »Naj dvorišče ne bo parkirišče«. Projekt se osredotoča na pomen dvorišč v starem mariborskem mestnem jedru in na njihov potencial za širjenje pozitivnih vplivov preko svojih meja.

V poletnih mesecih 2023 smo izvedli javni poziv, s katerim smo iskali mariborsko dvorišče, na katerem se bo vzpostavil leseni paviljon (danes Paviljon miru in sožitja). Po temeljitem pregledu vseh prispelih prijav, je strokovna komisija največ točk dodelila dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor, ker je tudi javno dostopno, kar povečuje njegov motivacijski potencial in vpliv na lokalno skupnost.

Konec oktobra 2023 smo organizirali javno tribuno, na kateri smo skupaj z gosti iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, Prostorož, IPoP – inštitut za politike prostora in Korimako razpravljali o pomenu in vlogi dvorišč v mestni krajini.

Pogovor se je snemal in je širši javnosti dostopen TUKAJ.

Na slavnostni otvoritvi, 23. novembra 2023, je vsak obiskovalec prejel sadiko zimzelene rastline, ki jo je v znak miru in sožitja posadil v sam paviljon. Tiste, ki jih je zanimal potek gradnje, so si jo lahko ogledali na projekciji ali pregledali foto-dokumentacijo zadnjih podvigov v sklopu Živih dvorišč (projekt Skupaj gradimo prostor in Naj dvorišče ne bo (le) parkirišče). Kljub dežju, so se dogodka udeležili tudi strokovnjaki s področja urejanja prostora, katerim so obiskovalci lahko postavili vprašanja in debatirali o pomenu dvorišč za mestno identiteto.

Foto: Jan Dolar – Dolar media

Paviljon miru in sožitja:

Na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor smo skupaj s prijatelji in interdisciplinarno skupino strokovnjakov zasnovali ureditev, ozelenitev in gradnjo lesenega paviljona *Growroom, povzetem po danskem modelu Space10 CC. (https://creativecommons.org/2017/04/13/future-living-with-space10/).

Paviljon smo simbolično poimenovali Paviljon miru in sožitja, ki izraža naš odločen NE nasilju in vojnam po svetu in jasen ter glasen DA najbolj trajnostnemu načinu sobivanja – simbiozi.

*Predlog Growroom ponuja trajnostno rešitev za pridobivanje sveže hrane v mestnem okolju, spodbuja k urbanemu vrtnarjenju ter ozelenjevanju in s tem prehaja v območje prostorskega načrtovanja – ustvarja zeleno oazo v sicer sivem okolju in omogoča trajnostno rabo prostora in spodbuja lokalno samooskrbo. Iz arhitekturnega vidika njegova inventivnost izhaja iz modularne zasnove, ki se lahko prilagaja različnim prostorskim danostim – primerna je tudi za majhne površine kot so strehe garaž, parkirna mesta ipd. Zelen paviljon je sestavljen iz štirih nivojev, ki ustvarjajo krožni vrt v notranjosti objekta. Leseni elementi so zasnovani tako, da omogočajo dostop svetlobe in zraka do rastlin. Skupnostni pristop in uporaba odprtokodne tehnologije pri gradnji objekta Growroom omogočata dostopnost in uporabnost ideje širši skupnosti.

Koristi zelenitve:

• pripomore k čistejšemu zraku,
• podaljšuje čas odtoka meteorne vode in čistijo vodo,
• daje senco in ohlaja ozračje,
• zmanjšuje moč vetra,
• zakrivajo nevšečne poglede in oblikujejo krajino,
• povečujejo vrednost nepremičnin in sosesk,
• v urbana naselja vnesejo naravne elemente in živalske habitate,
• vse naštete koristi pa povečajo kvaliteto bivanja človeka v mestu.

Foto: Jan Dolar – Dolar media

V kolikor bi tudi sami želeli uporabiti koncept zelenitve v vašem kraju ali dvorišču, smo v ta namen izdelali priročnik, ki ga lahko najdete tukaj → Priročnik za ozelenitev dvorišč.

Foto: Jan Dolar – Dolar media

Vabljeni vsi, da si paviljon ogledate in med njegovimi zelenimi prstani najdete prostor za senco in hlad, mir ter kontemplacijo, spomladi in poleti pa tudi kaj okusnega za pod zob.

“Naj dvorišče ne bo parkirišče” sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor in Evropska Unija ter poteka v organizaciji društva Hiša!. Sponzorirajo ga Dandelion, mala vrtna delavnica, Tlakovci Podlesnik, Korimako in Thriving Communities.

Slovenska industrija gostoljubja se tudi na kripto področju postavlja ob bok najbolj progresivnim projektom in ekipam na svetu. Njen pomemben del so tudi študenti in mentorji Univerze na Primorskem, Fakultete za turistične študije – Turistice in Rajzefibrove Potujoče akademije kreativnega turizma.

V petek, 26. avgusta 2022 je v restavraciji EDEN v Žireh potekala prva NFT večerja v Sloveniji – večerja, za katero so gosti rezervacijo opravili z nakupom NFT-ja.

Gonilne sile uspešno zaključenega projekta so bili:

• Tadej Kržišnik, chef, restavracija EDEN
• Boris Balant, oblikovalec
• Jaka Godejša, soustanovitelj Web3 Travelers, študent UP FTŠ sTOUdio Turistica

Značilnosti NFT vstopnic:

• avtentičnost vstopnic.  NFT-jev ni mogoče ponarediti, saj se zapisov na verigi blokov ne da spreminjati.
• transparentnost sekundarnega trga. Druga težava, s katero se sooča industrija prodaje vstopnic, je pomanjkanje regulacije sekundarnega trga. Znana je težava, ki se imenuje “scalping” – ljudje, ki vstopnice kupujejo v velikem obsegu že na začetku in jih nato na črnem trgu preprodajajo po previsokih cenah. V številnih primerih preprodajalci prodajajo celo ponaredke, saj kupci pred nakupom vstopnic na ne morejo preveriti njihove pristnosti. NFT-ji prinašajo na trg transparentnost, saj so vse transakcije vidne na verigi blokov. S pametnimi pogodbami je možno omejiti tudi število vstopnic, ki jih lahko posamezna denarnica kupi.
• provizije ob prodaji na sekundarnem trgu. NFT-ji omogočajo, da organizatorji dogodka v pametno pogodbo zapišejo višino provizije, ki jo bodo prejeli ob vsaki nadaljnji prodaji vstopnice. To funkcionalnost je novost in omogoča organizatorjem in ustvarjalcem čisto nove poslovne prijeme.

Razprodana večerja

Porast navdušenja nad kombinacijo gostoljubja in novih tehnologij potrjuje dejstvo, da je bila 17-hodna večerja … razprodana. Gostje so za 10 vstopnic, ki so bile na voljo, skupaj odšteli 1 Ether (septembra 2022 to pomeni slabih 1600 €).

Za kulinarično razvajanje je skrbel chef Tadej Kržišnik, ki razvija svojo zgodbo v objemu vrta in galerije Kržišnik. Vsaka jed je bila skrbno premišljena, med drugim se je na meniju znašla jed z imenom “dyslexia” kot poklon enemu izmed udeležencev večerje, ki je v preteklosti izdelal istoimensko NFT kolekcijo.

Zadnji hod je še dodatno navdušil vse udeležence, saj so na krožnik prejeli serviran dizajn NFT-ja, ki so ga kupili in ga tudi pojedli.

Tehnološka “veselica” v zaodrju

Uspešno izvedeni projekt predstavlja enega prvih pomembnih slovenskih in mednarodnih korakov v raziskovanju priložnosti, ki jih nove kripto tehnologije, kot je NFT, prinašajo v industrijo gostoljubja. Razprodana večerja pa dokazuje, da tudi v Sloveniji že obstaja nov segment potrošnikov, ki uporabljajo storitve Interneta 3.0 in ki stremijo k njegovi decentralizaciji, transparentnosti in demokratizaciji.

Tekom projekta je bilo z udeleženci večerje izvedenih in testiranih še več protokolov ter transakcij, ki bodo vsem udeleženim partnerjem služili kot odličen primer dobre prakse tako pri razvoju novih podobnih produktov kot pri izobraževanju vseh bodočih zgodnjih uvajalcev razburljivih, koristnih (in seveda kot vedno tudi potencialno nevarnih) novosti, ki jih v industrijo gostoljubja prinaša kripto svet.

Vabljeni, da se jim pridružite in spoznate vse podrobnosti in tehnološko zaodrje tega in drugih razburljivih projektov.

Snovalci projekta:

• Tadej Kržišnik, chef, restavracija EDEN, krzisnik.eu
• Boris Balant, oblikovalec
• Jaka Godejša, soustanovitelj Web3 Travelers, študent UP FTŠ sTOUdio Turistica

Partnerji projekta:

• UP FTŠ sTOUdio Turistica
• Združenje FromZero
• Rajzefiber PAKT Inkubator in Center za kreativnost

Več informacij: Web3 Travelers blog in videoposnetek na platformi Youtube

Kontakt: jaka.1.godejsa@gmail.com

Ideja za projekt je prišla, ko smo pri Rajzefibru razmišljali, kako povezati kulturno dediščino še nezapisanih zgodb, ki jih vsako leto predstavljamo na Festivalu sprehodov, z najbolj osnovno obliko spominka – razglednico; ter njeno nadgradnjo v digitalno obliko. K sodelovanju smo povabili Jako Godejša in Rudija Medveda iz združenja FormZero. Združenje FromZero je konzorcij različnih projektnih partnerjev, ki se osredotoča na oblikovanje potovalnih izkušenj naslednje generacije. Njihov cilj je nagovarjati odgovorne popotnike in hkrati pozitivno vplivati na destinacije in njihove deležnike.

Glavni cilji projekta so bili:

• določiti 5 lokalnih, še nenapisanih zgodb Maribora;
• njihova pretvorba v grafično podobo;
• izbor petih ilustratorjev;
• nadgradnja razglednic oziroma zgodb v avdio obliko in
• pretvorba fizičnih razglednic v NFT obliko, s pomočjo Blockchain tehnologije.

Kot že rečeno, smo zgodbe črpali iz vsakoletnega Festivala sprehodov, kjer so predstavljene zgodbe Maribora skozi oči krajanov in katere nikakor ne najdemo na prvih straneh spletnih brskalnikov. Kreativni vodja in ata Festivala je Vid Kmetič. Vid je Mariborčan z dušo in srcem, arhiv na dveh nogah, avtor številnih knjig, glavni storyteller in sprehajalec društva Hiša!, snovalec poljudnih člankov v Večeru, Totem listu, prilogi Štajerc, in kot sam zase pravi, rad “skače iz paštete”. Zato je edino logično in naravno, da je avtor vseh zgodb razglednic prav Vid Kmetič.

Zgodbe, katere smo se odločili pretvoriti v razglednice, so:

• Zbogom Jurček in ne skrbi,
• Poslednja čuvajka,
• Trafika ljubezni,
• Scherbaumova opica,
• Majestetični let Zeppelina.

Zbogom Jurček in ne skrbi

Ni ga Mariborčana in Mariborčanke, ki se ne bi spomnila Jurčka, tistega majhnega možakarja s tranzistorjem na rami. Ali pa Indijanca, ki je po mestu hodil z “indijansko” lasuljo in palico. Ali pa Frančeka, ki je na ulicah mesta podoživljal odlomke filmov iz takratnih kinematografov. Takšnih in podobnih “posebnežev” ima mesto Maribor še veliko in prav o njih, ki so duša in srce vsakega mesta, pripoveduje zgodba Zbogom Jurček in ne skrbi.

Za artistično noto in ilustracijo razglednice je poskrbel Jernej Žumer. Jernej je grafični oblikovalec iz Maribora, ki nas s svojimi ilustracijami nasmeje in hkrati spodbudi k razmišljanju. Prav tako je dobitnik mnogih mednarodnih priznanj, med drugimi so se na 10. Bienalu ilustracije, njegove podobe uvrstile v ožji izbor kot unikaten primer spletne strani.

Poslednja čuvajka

Antonija Wiess, poslednja požarna čuvajka mesta, katera je med leti 1924 in 1930 Maribor rešila pred vsaj 93 požari. Zgodba pripoveduje o mariborski junakinji, njenem življenju in tegobah, s katerimi se je morala soočati, da so lahko ostali meščani ostali varni in mirni.

Kreator ilustracije je Matic Ačko. Matic Ačko je poklicni grafični in produktni oblikovalec ter fotograf in videograf, ki je s svojim ustvarjanjem poleg grafične industrije aktiven tudi na področju kulture in umetnosti. Prav tako je zelo aktiven na področju slamovske in pisane poezije ter glasbe.

Njegovo razmišljanje o projektu: “ Ker sem sam z eno nogo v literaturi, poeziji in zgodbah, je prav ta resnična zgodba – ki je nisem slišal še nikoli prej – v meni zbudila največje zanimanje in željo po ustvarjanju znotraj projekta. Zdi se mi namreč, da s temi petimi ilustracijami odkrivamo zelo dragocene koščke naše zgodovine in folklore. Kot ustvarjalca me veseli, da je projekt presečišče fizičnih izdelkov (razglednic), ki jih lahko nekdo prime v roke, in virtualnega, ki se lahko v trenutku razširi kamorkoli po svetu. Mislim, da gre za lepo simbolično gesto srečanja starih, nekoliko romantičnih tradicij, s sodobnimi in tehnološko naprednimi koncepti.”

Trafika ljubezni

Antonija Wiess, poslednja požarna čuvajka mesta, katera je med leti 1924 in 1930 Maribor rešila pred vsaj 93 požari. Zgodba pripoveduje o mariborski junakinji, njenem življenju in tegobah, s katerimi se je morala soočati, da so lahko ostali meščani ostali varni in mirni.

Kreator ilustracije je Matic Ačko. Matic Ačko je poklicni grafični in produktni oblikovalec ter fotograf in videograf, ki je s svojim ustvarjanjem poleg grafične industrije aktiven tudi na področju kulture in umetnosti. Prav tako je zelo aktiven na področju slamovske in pisane poezije ter glasbe.

Njegovo razmišljanje o projektu: “ Ker sem sam z eno nogo v literaturi, poeziji in zgodbah, je prav ta resnična zgodba – ki je nisem slišal še nikoli prej – v meni zbudila največje zanimanje in željo po ustvarjanju znotraj projekta. Zdi se mi namreč, da s temi petimi ilustracijami odkrivamo zelo dragocene koščke naše zgodovine in folklore. Kot ustvarjalca me veseli, da je projekt presečišče fizičnih izdelkov (razglednic), ki jih lahko nekdo prime v roke, in virtualnega, ki se lahko v trenutku razširi kamorkoli po svetu. Mislim, da gre za lepo simbolično gesto srečanja starih, nekoliko romantičnih tradicij, s sodobnimi in tehnološko naprednimi koncepti.”

Scherbaumova opica

Antonija Wiess, poslednja požarna čuvajka mesta, katera je med leti 1924 in 1930 Maribor rešila pred vsaj 93 požari. Zgodba pripoveduje o mariborski junakinji, njenem življenju in tegobah, s katerimi se je morala soočati, da so lahko ostali meščani ostali varni in mirni.

Kreator ilustracije je Matic Ačko. Matic Ačko je poklicni grafični in produktni oblikovalec ter fotograf in videograf, ki je s svojim ustvarjanjem poleg grafične industrije aktiven tudi na področju kulture in umetnosti. Prav tako je zelo aktiven na področju slamovske in pisane poezije ter glasbe.

Njegovo razmišljanje o projektu: “ Ker sem sam z eno nogo v literaturi, poeziji in zgodbah, je prav ta resnična zgodba – ki je nisem slišal še nikoli prej – v meni zbudila največje zanimanje in željo po ustvarjanju znotraj projekta. Zdi se mi namreč, da s temi petimi ilustracijami odkrivamo zelo dragocene koščke naše zgodovine in folklore. Kot ustvarjalca me veseli, da je projekt presečišče fizičnih izdelkov (razglednic), ki jih lahko nekdo prime v roke, in virtualnega, ki se lahko v trenutku razširi kamorkoli po svetu. Mislim, da gre za lepo simbolično gesto srečanja starih, nekoliko romantičnih tradicij, s sodobnimi in tehnološko naprednimi koncepti.”

Majestetični let Zeppelina

Antonija Wiess, poslednja požarna čuvajka mesta, katera je med leti 1924 in 1930 Maribor rešila pred vsaj 93 požari. Zgodba pripoveduje o mariborski junakinji, njenem življenju in tegobah, s katerimi se je morala soočati, da so lahko ostali meščani ostali varni in mirni.

Kreator ilustracije je Matic Ačko. Matic Ačko je poklicni grafični in produktni oblikovalec ter fotograf in videograf, ki je s svojim ustvarjanjem poleg grafične industrije aktiven tudi na področju kulture in umetnosti. Prav tako je zelo aktiven na področju slamovske in pisane poezije ter glasbe.

Njegovo razmišljanje o projektu: “ Ker sem sam z eno nogo v literaturi, poeziji in zgodbah, je prav ta resnična zgodba – ki je nisem slišal še nikoli prej – v meni zbudila največje zanimanje in željo po ustvarjanju znotraj projekta. Zdi se mi namreč, da s temi petimi ilustracijami odkrivamo zelo dragocene koščke naše zgodovine in folklore. Kot ustvarjalca me veseli, da je projekt presečišče fizičnih izdelkov (razglednic), ki jih lahko nekdo prime v roke, in virtualnega, ki se lahko v trenutku razširi kamorkoli po svetu. Mislim, da gre za lepo simbolično gesto srečanja starih, nekoliko romantičnih tradicij, s sodobnimi in tehnološko naprednimi koncepti.”

Kaj pa zdaj, kako do zgodb?

Enostavno! Vsaka razglednica je opremljena s QR kodo, s katero se dostopa do avdio oblike upodobljene zgodbe kar v treh jezikih – slovenskem, nemškem in angleškem.

Zgodbe so brali Ksenija Samarđija Matulj, Aleš Jenuš, Katja Treer in Rok Kajzer.

Ker pa smo pri Rajzefibru res “firbčni” in inovativni, smo projekt nadgradili oziroma povezali z Blockchain tehnologijo in izdelali razglednice tudi v NFT obliki. S tem smo postali prvi v Sloveniji, ki smo na tak način povezali kulturno dediščino in nove tehnologije.

Kaj je NFT?

NFT oziroma nezamenljiv žeton (ang. non-fungible token) je izraz, ki se uporablja za opisovanje digitalnih sredstev, katerih lastništvo je zapisano na omrežju veriženja blokov (ang. blockchain). NFT predstavlja novo obdobje interneta, kjer si prvič v zgodovini lahko dejansko lastimo digitalna sredstva. Kaj je lahko predstavljeno kot NFT? Kot NFT lahko predstavimo različne stvari, ki obstajajo v digitalnem svetu. Sem spadajo fotografije, zvočni in tekstovni zapisi, domene ipd. NFT-ji pa so hkrati lahko v digitalnem svetu vezani na stvari, ki obstajajo v fizičnem, kot npr. oblačila, nepremičnine, vstopnice ipd. Moramo vedeti, da se NFT prostor razvija zelo hitro in se vsak dan pojavljajo nove uporabne vrednosti, ki so prepuščene naši kreativi.

“Navajeni smo, da NFT projekti izvajajo intenzivne trženjske dejavnosti z namenom, da bi se čim prej razprodali. S tem projektom želimo NFT predstaviti v drugačni luči, stran od praznega vznemirjanja. NFT razglednic (še) nismo razprodali. Naš namen je navdihniti prihodnje obiskovalce mesta Maribor z doslej še ne-zapisanimi zgodbami in poskusiti na novo predstaviti, kako lahko ta umetniški medij uporabimo za ustvarjanje novih spominov s potovanj” – Rudi Medved in Jaka Godejša, združenje FromZero.

NFT razglednice služijo kot nov način interakcije z obiskanimi kraji in nov način podpore lokalnim skupnostim. Zato so pri Rajzefibru poskusili na novo predstaviti, kako lahko razmišljamo o razglednicah in turističnih spominkih, ter kakšno vlogo pri tem lahko v prihodnosti igrajo sodobne tehnologije.

Nakup zgodb oziroma razglednic: SPLET ali v trgovini: LOKACIJA.
Nakup NFT razglednice lahko opravite tukaj: MINTBASE

NFT priročnik: Priročnik NFT-ji v turizmu in kulturi, pregled področja

Glavni akterji projekta:

• Rajzefiber by Hiša!
• Združenje FromZero
• Slovenska Web3 skupnost
• Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Kohezijskega sklada za regionalni razvoj